удостаивать
dignare [1];
dignari
бросать
1. jacere, io,
неподвижный
immobilis [e];
immotus
ignoscere [o, gnovi, gnotum] (peccata, peccatis;
ignoscito saepe alteri, nunquam tibi;
alicui delicta);
+ его простили ignotum est;
+ простите, что перебил da mihi veniam, ignosce mihi, quod te interpellaverim;